NA JESENICAH SMO PRVI V SLOVENIJI PRIPRAVILI LED ZA CURLING
23.08.2010
Pri Zavodu za šport Jesenice želimo v hokejski dvorani Podmežakla obogatiti ponudbo in programe. Poleg hokeja (tekmovalnega in rekreacijskega), umetnostnega drsanja (tekmovalnega in rekreacijskega), kegljanja na ledu in rekreacijskega drsanja se je ob koncu lanske sezone z ustanovitvijo Curling kluba Jesenice pojavila tudi želja za možnost treniranja te olimpijske športne panoge tudi na Jesenicah. Skoraj istočasno z jeseniškim klubom sta začela z delom tudi Curling klub Zalog in Curling klub Ljubljana. Marca je bila že ustanovljena Curling zveza Slovenije, ki je bila že aprila sprejeta tudi v Svetovno in Evropsko curling zvezo, v mesecu juliju pa še v Slovenski olimpijski komite.
V nedeljo 22. avgusta 2010 pa smo v dvorani Podmežakla prvič gostili uradni trening curlinga v Sloveniji, ki so ga skupaj pripravili vsi trije slovenski klubi. Tako smo delavci Zavoda za šport Jesenice imeli priložnost, da kot prvi v Sloveniji pripravimo ledeno ploske za igranje curlinga. Ledena ploskev namreč za curling zahteva posebno pripravo. Glede na to, da smo na Jesenicah izvedli prvi poizkus v Sloveniji smo lahko ponosni na uspeh. Ledena ploskev je bila pripravljena zelo dobro in že prvič smo se približali zahtevanim standardom. Nalogo sta uspešno izpeljala naša sodelovca vzdrževalec Aleš Sodja in koordinator športnih programov Branko Jeršin.
Predstavitev curlinga
Curling je moštveni šport, ki se igra na ledu. Steza za curling je dolga 45 m, široka 5 m (imenovana rink). Ledena ploskev mora biti izjemno ravna. Izredno pomemben pri pripravi ledu je tako imenovani plebble. Tega dosežemo tako, da stezo poškropimo z vodo ( škropilka s primerno šobo). Tako razpršena voda ob stiku z ledom zmrzne, naredi se posebna glazura – plebble.
Na vsaki strani steze je v širini 1,83 m od zadnje črte steze na sredini plošča za odriv tekmovalca pri začetku drsenja. Tarči premera 3,66 m imata središče center 5,49 m od zadnje črte igrišča. Obroči v tarči so trije v modri, beli in rdeči barvi. Tarča pri curlingu se imenuje hiša (hause). Tekmovalec s kamnom lahko drsi do tako imenovani izmetni coni 11,5 m. Ta cona je omejena s črto (hog lines). Pomebni oznaki na stezi sta še središčna črta tarče imenovana tee Line in zadnja črta (1,83 m od centra tarče proti zadnji črti steze) imenovana back Line.
Curling igrata dve ekipi s po štirimi igralci. Igralci so določeni po vrstnem redu izvajanja metov: prvi ali lead, drugi (second), tretji (third) ter kapetan ekipe (skip), ki meče zadnji. Tekma je sestavljena iz desetih krogov (end ali rok ali rund). Vsak igralec v krogu (endu) meče dva krat. Prvi trije igralci so zadolženi za metanje in pometanje (sweeppig), skip (kapetan) pa ostaja v hiši (hause ) od koder daje navodila za mete soigralcem. Ko je na vrsti za mete, ga zamenja eden od igralcev. Ob metu si igralec odrine od odrivnega mesta (hack) in drsi proti izmetni črti (hog). kamen mora spustiti pred to črto. Cilj igre je približati kamen centru tarče (podobno kot pri balinanju ), pri tem želi izbiti nasprotnikove kamne in svoje čim bolj približati središču (tee-ju). Igralca, ki pomemetata (swepping) poizkušata usmeriti kamen po navodilih kapetana čim bližje centru. S pometanjem se ustvarja trenje, ki olajša drsenje kamenju. Ko vsaka ekipa izvede po osem metov se določijo točke (točka za vsak kamen, ki je bližji centru od nasprotnikovega). Ekipa, ki ne doseže točke v krogu(endu) ima v naslednjem krogu pravico do zadnjega meta.
Še nekaj o kamnu. Kamen je tiz škotskega granita (premera 30cm, višine 11,4 cm), težak približno 20kg.
In še malce o zgodovini tega športa. Izhaja iz Škotske, prve omebe zasledimo v 16. stoletju. Na Olimpijskih igrah se je pojavil prvič leta 1924 v Chamoniju in bil na olimpijadoh do leta 1932, nato pa se ponovno leta 1998 v Naganu. Sedež mednarodne zveze je v Perthu v Veliki Britaniji. Igra pa se vštevilnih državah sveta.
Ob vključitvi Slovenije v mednarodno curling družino so bili vsi navdušeni, kajti pred nami so začeli curling igrati celo na Hrvaškem in Srbiji.
Branko Jeršin
